Slaba šala je kakor pregreta
župa, je kot zakon po polomu,
ko pove jo stotič kdo nekomu,
misliš si, ta šala je zadeta.
Take stresala je šale Sanja
svojemu bodočemu soprogu,
v lastnem vedno vehementnem slogu,
brez podlage, trdnosti, brez znanja.
Faktor bom stabilnosti, to vedi,
ti obljubim, kot bi bil volilec,
kot brezmejno vdani moj častilec,
takšni moji so, poglej, pogledi.
Prvi dan povrnem ti normalnost,
nikdar te ne bom ustrahovala,
kaj šele, da bi te kaznovala,
bom spodbujala le ustvarjalnost.
Do zdravnika boš imel brezplačno
vsakokrat dostop, zastonj bo vrtec
za otroka in brezplačen prdec
v šoli, ko bo tvoje dete lačno.
Servis javni, to ti bom nudila,
vanj ne bo vmešavanja, verjemi,
ti samo za ženo mene vzemi,
ker vse to ti bom zagotovila.
Sanjo je poslušal, upošteval,
slabe šale prepoznal takoj ni,
plačal jo je po tarifi trojni,
ob ločitvi je samo zardeval.
Bil rdeč je, zdaj prišel je k sebi,
se zavedel, kaj so slabe šale,
tega, koliko so mnoge stale,
naj v svarilo bodo tudi tebi.
Kdor zagledal se bo v tako Sanjo,
in nasedel njenim šalam slabim,
rekel je, na treznjenje povabim
ga takoj, da prepoznal bo Tanjo.
