Danes komaj kdo še ve za hlapce,
bil poklic je časten, zdaj zmerljivka,
ki se sliši skoraj kot srhljivka,
za pokvarjene veljajo vrabce.
Vrabce, ki enako žvrgolijo,
kakor se od zgoraj jim ukaže,
s ciljem, da nekoga se umaže
ali pa prikrije svinjarijo.
Nacionalni hlapci vrste tiči
so posebne, milost jim je dana,
da redi jih nacionalka sama,
da se hranijo pri njeni piči.
Ko ukaže se, so popadljivi,
da priboljšek bi dobili mesni,
so kot psi čuvaji divji, besni,
ker nasprotniki so sploh še živi.
Ko renčijo, bevskajo ti hlapci,
da so neodvisni, nacionalni,
v pozi narejeni teatralni
pričajo le, kakšni res so trapci.
Gre za skrajni profesionalizem,
ki doseže ga lahko le družba,
kjer je hlapčevanje javna služba,
nacionalni vlada socializem.
