na večer v soboto, je kipelo,
da bo vsega konec, se je zdelo,
stanje je bilo nadvse akutno.
Starec se brez noge je obrnil
večkrat v grobu, sam utrip začutil,
kakor da že prej bi nekaj slutil,
bi najraje se iz groba vrnil.
Frklji se je koža naježila,
kar utripala je, ko drdrala
svojo mantro je, si duška dala
o tem, česar sploh ni občutila.
Je čvekala, da bilo lepo je
svoje čase, stari ko dve nogi
še imel je, so živeli v slogi,
vsak prišel lahko da je na svoje.
In kako se vse je spremenilo,
ko pojavile so se barabe,
kakšne da sledile so zlorabe,
k sreči, da zdaj tisto je minilo.
Se utrip na koži je pokazal
še močneje, ko je vse zdrdrala,
kakšne je nesmisle blebetala,
to laži detektor je dokazal.
