Išče se, so čudna navodila,
kam, kako in kje so vrata vhodna,
ura za odprtje je prezgodnja,
ali pa prepozno je odbila.
Vrsta dolga, v njej oba sta spola,
vse pomešano, moderni časi,
čaka se v neskončnost, smo na vasi,
ni klopi, ni za počitek stola.
Da na vrsti boš, potrpežljivo
le počakaj, prej se še podpiši,
in potem pravilno se obriši,
da ne bo za tabo vse smrdljivo.
Res imel si srečo, da opravil
svoje si, saj marsikje dočakal
ne bi tega, tam bi te pričakal
tak napis, veselo te pozdravil:
»Hja, ne bo nič, danes je zaprto«,
je nedelja, treba pot pod noge
vzeti bo, ni mar nam za uboge,
kar bilo tu prej je, je podrto.
Tja odpravi se, kamor oznaka
vodi te. A da se je ne vidi?
Tvoj problem, če nočeš, pa ne pridi,
saj nihče te tam sploh več ne čaka.
Sledi poti v levo, zopet v levo
in potem po levi naokoli,
po vaseh, po gričkih gori, doli,
da iskano našel boš zadevo.
Išče se v neskončnost kot stranišče,
vendar tega našel boš v naravi,
preden najdeš cilj, pa se pripravi
na napis: »Ukinjeno volišče«.
