Na litijskem sejmu je vršalo,
polna je bila litijska cesta,
tista, ki vas pelje ven iz mesta,
se veliko je stvari prodalo.
Spet prikazal se je tam Falente,
tisti tožibaba, ki poznamo
ga prav dobro, prekupčuje s kramo,
tja prišel naravnost je iz Trente.
Je Falente tožil, da prodali
hišo neki tipi so nad ceno,
krivi da zato so, naj pošteno
sodi se jim, kaj bi goljufali.
Se nad starčka je Falente spravil
in nad dva še, ki da pomočnika
sta bila pri tem, tja nos svoj vtika,
kjer nalogo zlahka bi opravil.
So tako mu namreč naročili,
dela naj kot prava tožibaba,
saj že itak znan je kot ogaba,
sicer bodo pa njega zašili.
Kaj Falentu drugega ostane,
ko že itak je zmene ubogo,
svojo še naprej igra da vlogo,
kot ščene na tri nemočne plane.
Z bevskanjem zdaj trudi se zakriti
glavne goljufivce in barabe,
naš Falente v vlogi tožibabe
ves preplašen nima kam uiti.
Kakšen konec bo njegov, vsi veste,
bitje bo tožakarsko prodano,
kot ščene pocestno žrtvovano,
prava žrtev bo litijske ceste.
