Spet se je pojavila kot vedno,
čas je grip, prehladov vrste vsake,
polno je tegob, navlake take,
pa še tista, ki prihaja redno.
Da bi se tegobi izognili
tej tako, kot se ji vsako zimo,
se poskuša, da bo čimprej mimo,
nekaj ukreniti po vsej sili.
Reče se samo pričakovanje,
ni več tiste zoprne besede,
ki se enim ob njej skoraj zblede,
ki ubija kot najtežje sanje.
Reče se veselo, célo misli
leto in ne tisti dan odvečni
pred začetkom, se ob misli tečni
nanj prikažejo obrazi kisli.
Šla tako je daleč alergija,
da zdaj le regres se zimski reče,
iz nosu, oči da ne priteče,
je učinkovita mimikrija.
Alergija res je od hudiča,
spremljevalka hujše je bolezni,
njeni so bolniki besni, jezni
nanj, saj ne prenesejo – božiča.
