Dva sta vnuka, vnuka Babe Zore,
Zora nanju silno je ponosna,
vnuka sta oba zelo donosna,
vsak pomaga, kolikor le zmore.
Da iz Zorine ta dva družine
po izvoru sta, takoj se vidi,
Stevo se tako kot Janko spridi,
iste sta dolžine in širine.
Istih dimenzij, to je resnica,
Stevo vidno Janka oponaša,
upa, da nekoč ga še prekaša,
če na svetu tem je kje pravica.
Eno jima tudi je še skupno,
za rojake svoje poskrbita,
kolikor samo si zaželita,
zanje delata že kar obupno.
Poskrbela namreč ta dva vnuka
Babe Zore sta, da se priskuti
Zorin rod ljudem, da sploh ne sluti
Zora, kakšna pride še rabuka.
Je ponosna nanju Baba Zora,
saj od njunih ji rabot prav pride
marsikakšen evro, a izide
tole se drugače, ker se mora.
