Milni so mehurčki silno lepi,
zlasti če napihneš umetelno
jih dovolj, ne le napol, le delno,
češ saj dobri bodo, v veri slepi.
Zadnje čase takšne napihuje
se v deželi tretjega razreda,
kjer lepoti njihovi naseda
vedno manj jih, kar je vsak dan huje.
Svetijo mehurčki kot balončki
se, ko se jih kot signal pošilja
v zrak, da bi tako prišli do cilja,
dali videz, kot da so bonbončki.
Se v mehurčkih teh podoba kaže
lepega in mirnega goloba,
ki prav pridno zrnje z roke zoba,
ptiček se z ničemer ne umaže.
Res veliko ta od sebe daje
in brezmadežen je kot milina
teh mehurčkov, ki je v njih praznina,
se zato mehurček tako maje.
Veter silno sem in tja jih nosi,
upanje edino še ostaja,
da ne poči s kljunom ptiček s kraja
te napihnjenosti, to se prosi.
Če le malo bo zaprhutalo,
tu ne bo potrebnih sunkov silnih,
bo od teh mehurčkov praznih milnih
le na perju nekaj pen ostalo.
