Se formirala je, hej, brigada,
ni ne prva in ne proletarska,
prikazuje ta se kot gozdarska,
hostarska bila bi skratka rada.
Štirje skupaj so se vanjo dali,
bo dovolj, so rekli, za brigado,
jo predstavili bomo za mlado,
pa čeprav smo starčki že postali.
Da prav res nikoli ni prepozno,
štirje holcarji so dokazali,
ko so zadnji dan se leta zbrali,
da bi pokazali se pompozno.
Naj nas sliši, hej, vsa domovina,
če že mora za nas plačevati,
štiri mandeljce zdaj poslušati
morala bo, brez adrenalina.
Kekec poje prvi glas megleno,
plagiator mu slabo pomaga,
kot šraufciger, fabrška nesnaga,
se prekladajo po deskah leno.
To brigada je s številko štiri
ker v njej štirje borci so na kupu,
v zadnjih se vzdihljajih in v obupu
z njo oblast s sovražniki pomeri.
Bojevita da prikaže scena
se z nastopom teh štirih brigade,
cigumigajo kot štiri klade,
padle ki iz ritma so refrena.
Konec leta ni čas maškarade,
a če kriza taka je in nuja,
kripel-banda nujno se pomuja,
da bi dala vsaj vtis, hej, brigade.
