So poznali ga že kot bleferja,
geni so njegovi namreč taki,
v domišljiji leta nad oblaki,
zdaj ga vidimo kot plakaterja.
Je plakat za firmo izobesil,
za katero pravi: »Ta je moja,
a korist od nje izključno tvoja.«
Takšno je krilatico zamesil.
Dva postavil stolpca je vzporedno,
eden višji je in nižji drugi,
vse to po njegovi le zaslugi,
za zadevo gre nadvse napredno.
Prvi stolpec, to je konkurenca,
drugi, višji, firma je njegova,
to resnica bojda je surova,
prvi stolpec drugega zgolj senca.
»Plačal si plakat mu, da obeša
ga lahko,« me sosed je podražil,
»glej ga, vraga, s čim bi ta se važil,
mar se plakaterju čisto meša?«
Je pomešal, sem prizanesljivo
mu odvrnil, malce počakati
moraš, da se posuše plakati,
plakater enak bo, zanesljivo.
