Sta prišla k Marceli, stari mami,
vnuka njena dva Gorazd in Borko,
na vse kriplje kurblala motorko,
z geslom: Kdor je proti, ta ni z nami.«
Kurblala sta, žagala na polno,
in oblast udarniško hvalila,
kaj da ta je vse zagotovila,
kot poveljstvo da ravna vrhovno.
Drva žagala sta vnuka vneto,
šlo Marceli je nas jok od sreče,
je bilo, kot da jo božje meče,
vse bilo do pike je posneto.
Polna usta so bila jih hvale,
vseh treh in bili na moč so glasni,
cilji njihovi na dlani, jasni,
biti všečni, pa čeprav budale.
Tudi če živ krst jim ne verjame,
da jih le oblast še upošteva,
tudi če z drvmi se ne ogreva,
da le v eter gre, kar se posname.
K stari mami sta prišla Marceli
v vas Štefančjo dva od njenih vnukov,
tistih še predobro zunanih čukov,
ki zlagani so na črti celi.
