Glej obzorje, brez meja ravnina
in zaliv smaragden tam v daljavi,
koloriti vsi so pristni, pravi,
odslikava morska se gladina.
S čopičem slikar jo prerisuje,
enkrat črto vleče po sredini,
drugič spet odškrtne dve tretjini,
kot da razmejitev izrisuje.
Glej, obzorje, krasno je zastrto,
da ne vidiš pet pedi pred sabo,
vse prehitro misel gre v pozabo,
prej bilo da morje je odprto.
Za poteze nove se odloča,
arbitražno črte ponazarja,
naš umetnik slavnostno poudarja,
voda da zalivska je tekoča.
Izrisuje s čopičem usodo,
pa ne ve, kako bi se izrazil,
in da mojstrovine ne bi skázil,
toplo znova nam odkriva vodo.
