Tabor protiturški bil simbol je
bojev za svobodo, ko branili
predniki so zgolj se in ne bíli
s Turki se, ker to bilo je bolje.
Defenziva zgolj, vsi v tabor eden,
kjer varuje zid, od koder zliva
na nasprotnika se olje, živa
sila tu je, ne zbeži nobeden.
V tak je tabor, tabor za svobodo
strpal vse, kar leze, se premika,
znan branilec, ki zanj ni umika,
staro preizkusil bo metodo.
Le golobe spuščal bo na plano,
da oznanjali svobodo bodo,
delali nič drugega kot škodo
vsemu, kar pod taborom bo zbrano.
Bobnar spodaj tolče na ušesa,
nak, to niso Turki, so rojaki,
so številni, dasi ne vojaki,
in sposobni ti so marsičesa.
V tabor en, iz njega brez ozira
na vse sliši spet se bojne krike,
znamenje, pribežališče klike
da je v njem, brezsramja in prezira.
V zadnjem boju, ki v njem na vse stavi
tabor, stisnjen v en kot, za svobodo,
lastno kožo trepetali bodo
tokrat zbrani vsi nepridipravi.
