Firma Taube ni preveč priznana,
v svetu vedó zanjo, ne želijo
dosti več kot to, o njej dobijo
poročila vedno bolj neslana.
Firma Taube da ni konkurenčna,
ker ne trudi se, le minimalno
dá od sebe, troši teatralno,
poročila trdé referenčna.
Je direktor menda bivši genij,
prekipeval je od energije,
v firmo Taube pa prišel, posije
da kot svetla luč na nočni sceni.
Da za delavce žal ni denarja,
je povedal, preden izvolili
so ga za direktorja, dobili
lumen z njim, ki vsako reč pretvarja.
Vlagal v delavce ne bo, finančno
ker nevzdržno da potem bo stanje,
višja plača so le mokre sanje,
je povedal, pač ne gre bilančno.
A pomêtal je na drugi strani
v aparat svoj vsote dvakrat večje,
stvar nato predstavil kot povprečje,
češ saj rezultati so na dlani.
Biti hoče še naprej vodilni,
delavec pa šteje tu premalo,
se zato vse sile je pognalo
v aparat, se reče mu volilni.
