bolj podobna je zdaj gledališču.
isto tulijo le melodijo,
znano v en rog kakor kakšne putke.
Zborček praznih strelcev, so spoznali
tisti, ki so gledali streljanje,
slepih le nabojev ropotanje,
tulci zgolj za njimi so ostali.
Bolj pomembno to je, kar se sliši,
rekla tarče je ponastavljalka
strelov v prazno še očiščevalka,
saj so videz same sive miši.
Na jeziku mišim človek vidni
bil je, so puščice vanj metale,
da bi sebe s tem dokazovale,
na vsej fronti, najbolj na perfidni.
On je viden, one pa obratno,
ne, to vidne pač niso osebe,
vidijo edino same sebe,
se bahajo, da je že odvratno.
Tu pač gromozanska je razlika,
če si viden ali pa kot oni,
prazni in napihnjeni baloni,
gručice nevidnih prazna slika.
