Gledal v kroglo je vedeževalec,
dve postavi videl v njej je bedni,
ugotavljal, da mandat naslednji
bo tako, zadeve poznavalec.
Najprej prvi, vedno bil je nula,
toda je nula lahko še večja,
večja od vsakršnega povprečja,
da je nula res tako proslula?
Da je nula tisti, ki berači,
prosi vbogajme, ker ni za vlado
in ker ga nobeno bitje rado
nima, ko po svetu tem oblači?
Je nevladni, je nula bil vedno,
a da so tako ga zapustili,
da nikomur, ker je nula, smili
se nič več, mar to ni res nevredno?
Shujšana okoli hodi, bosa,
podkovana ni, čeprav kovaška
je kobila, nič več ni junaška,
daje vtis, da je mrtvaška kosa.
Kje je teža, kje je mast obilna,
ki jo ta kobila je nosila?
Ni kaj, vso je hitro izgubila,
ker ne vlada klika več nasilna.
Prej bila kobila je paradna,
so pisali, da žival je leta,
zdaj le koža suha ji opleta,
ni kaj, ni ne težka in ne vladna.
To vedeževalec je povedal,
nismo spraševali ga, kako bo,
saj za eno in drugo grdobo
da bo taka, vsak bi napovedal.
