Restavracijo odprl Bobi
je pred nekaj leti prav pompozno,
vedeli so eni, da bo grozno,
ko se tega lotiš v taki dobi.
Drugi pa so Bobiju nasedli,
čeprav je obljubil cene višje,
da bo le v okolici zatišje
in da bodo v miru lahko jedli.
Riba je kovač na dnevnem redu,
mesec vsak je posta prav obilo,
v vrečko manj se za domov dobilo
je iz mesca v mesec pri obedu.
Minimalno da se vsem zvišuje,
vsak obrok, kriči vseskozi Bobi,
javno vse je, ves čas take trobi,
se zdravnika več ne potrebuje.
Hrana je pripravljena ekspresno.
v tridesetih dneh se ne pokvari,
drugo naj se v hipu zanemari,
zlasti, da se kuha vse brezmesno.
Nutrijino je meso okras le,
da živalca more se razkriti,
v restravraciji ga ni dobiti,
kakor tam ni filmov za odrasle.
Bobi spredaj ji in zadaj streže,
reklamira nutrija gostilno,
češ da tukaj se dobi obilno,
ko ujel se boš naivno v mreže.
Je obetal prej cvetoč turizem,
restavracijo najboljše klase,
izkazalo se je, da zgolj zase,
drugim restavrira socializem.
Končno so dojemati začeli
tudi tumasti, da bodo lačni,
časi da so vedno bolj oblačni,
če naj Bobiju bi še verjeli.
Skok samo čez mejo je, skočiti
tja se splača, se naješ pošteno,
plačaš manj, je dobro narejeno
vse, kar pri sosedu je dobiti.
Komu če ni všeč kaj, ga potisne
Bobi kar čez prag, naj gre k sosedu
in da naj sledijo temu zgledu
tudi drugi, vsak, ki le kaj pisne.
Bobijeva javna je kantina
to postalo, kar oštir obljublja,
v njej samo nesramno vse oskublja,
polna drekov ves čas je latrina.
Kaj še, padajo po gostih stalno,
iz višine, ker sploh ni zaščite,
ne kontrole, na krožnik dobite
drek golobji, res fenomenalno!
