So familija, da te zadene
kap, ko slišiš že ime proslulo,
mar se ni docela še sesulo,
ni zabrisalo jih z lastne scene?
Stric je znani težkokategornik,
pod stopetdeset jih Bora nima,
v rokoborbi je visoka plima,
Zvezde crvene še zdaj podpornik.
O očetu raje nič, pustimo
mrtve, naj prevračajo se v miru,
najbrž sicer v znoju in pa v diru,
kaj smo rekli? Dobro mu želimo.
Njega pa želodec ne prenaša,
niti moj, še manj kolegov mnogih,
ko nagledaš teh se duš ubogih,
kam naj zlijem, te želodec vpraša.
