Štepko je iz tistega naselja,
kjer vse več je Štepkov, ni prostora,
da se drenjati sleherni mora,
jemljejo še tisto jim veselja.
Jim veselja, da bi se sprostili,
upoštevali glasove jasne,
šli dejavnosti se prostočasne,
avte pa pri miru bi pustili.
Zbor dejavnost ena je od takih,
kjer se Štepko in drugi dobijo,
glas iz grla družno da spustijo,
množica je takih, ja, enakih.
So ubrani v zbor tako zapeli,
in povedali, kaj vse jih muči,
da dobivajo vsak dan po buči,
tega da ne bodo več trpeli.
Je na drugi strani solist Janko,
ta za zbor ni, ta fuša neznansko,
po južnjaško poje, ne ljubljansko,
je čutiti pevstva velik manko.
So hoteli v zbor ga pridobiti,
da zapel bi kakor pojó oni,
a se znašel je v napačni coni,
znal ni drugega kakor tuliti.
Zbor odločen je, da ga izključi,
ne iz zbora le, ampak v celoti,
brž ko petja Janko spet se loti,
jih dobil bo po ošabni buči.
Prim. na:
NOVA24TV