Pravili zanj vsi so, da je varčen,
skrben gospodar, da ni mu para,
vlekla se je ta legenda stara,
kakor vleče sneg se z dežjem marčen.
Varčeval je s časom, ga prihranil
je za pozne čase, ko bo predla
trda mu, ga že povsem zametla,
čas razsipati se fant je branil.
Varčeval je, največkrat v tujini,
šparal lastno je identiteto,
a mu vseeno bila je vzeta,
našel jo je znova v domovini.
Po nesrečah, da se ne razsipa
odškodnin, je vse jih varno spravil,
da poplavljenec jih kak zapravil
ne bi, ki globoko v žepe tipa.
Varčeval posebej je s potnino,
da ne delal bi domačim škode,
raje je zaplaval v druge vode,
varčeval doma, je šel v tujino.
Šparal je posebej z energijo,
da jo mogel trošiti je dražje,
kar pri varčevanju je najlažje,
reševal je lastno domačijo.
V najbolj varčen del se domovine,
na Gorenjsko, je podal nazadnje,
kar vrhunec strašne je nadgradnje,
prazna kasa ko se vdre v globine.
