Mati težka je, prava težilka,
rekli bi, da je profesionalna,
je težilka, kot bi rekli, stalna,
te družine glavna je nosilka.
Je specializirana, državna
varnost spričo nje je ogrožena,
ko pojavi taka se, nobena
od težilke te ni bolj težavna.
Spravi za zabavo na soseda
se s teženjem, notranje zadeve
pravi temu, pri tem vidno blede,
ni še lastnega ji mar ugleda.
Hči vzgojena karseda svobodno
v vseh pogledih je, se zdi da sin je
včasih vam in drugič kot rastlinje,
da vam je pri tem res neugodno.
Se poda kar dobro res svoboda
bitje temu, vidno jo zlorablja,
ne samo, da se pri tem spozablja,
ko poda, kar je kot topla voda.
Dar, ja, tole materi narave
je nedvomen za njeno teženje,
ko zanika, drugih da trpljenje
tukaj je samo za vse neprave.
Kdor neprav je, tega bo težilka
kakor hči ukleta, zagrenjena,
besno prav preganjala, zelena
vsa, nesrečnosti obeh znanilka.
Dve sta, hči in mati, Bog usmili
se obeh in dvojne te nesreče,
ki ob tla tako surovo meče
ju, da vsaka se vam prav zasmili.
