Mnogokrat je v tarčo Erik meril,
so navadili se ga, da poka,
tisto, v kar nameri, da zastoka,
preden sploh je vanj svoj prst uperil.
Rad se Erik, as naš, je šopiril,
zanesljiv da strelec je, zadene
vedno da v sredino in ne trene
sploh z očesom, kar je sam preveril.
Zadnje čase pa se mu izmika
tarča, ne ker Erik slabo cilja,
ampak ker ušla izpod okrilja
tarča je, ki nič se ne premika.
Ko zadel prevečkrat je goloba
in ne vrabcev, tarča ki bili so,
Eriku zaupali več niso,
češ da vodi ga samo še zloba.
Vedel je, žival da pod zaščito
nutrija je, ker je alohtona,
upošteval tega ni zakona,
puško držal v roki že nabito.
Erik analitično pristopal
k stvari je, se branil z argumenti,
oni pa šli nanj so s sentimenti,
nak ne boš za zmago nas oropal.
V tarčo streljamo le zmagoviti,
ti pa si po nas grdo usekal,
da na pravo stran bi se izvlekel,
zopet hotel zmagovalec biti.
Erik, ali veš, početi tega
da ne sme se, da na dveh sedeti
stolih ni mogoče in zadeti,
kajti zvrneš se kakor telega.
