Razletelo se je, golobnjaka
kmalu več ne bo, povsod se sliši,
že beže podgane, z njimi miši,
slepa že kokoš to kokodaka.
Kaj bo, ko se vse bo razletelo,
so vprašale divje se živali,
ki so h golobnjaku jih prignali,
zdaj pa strašno jih bo doletelo.
Treba se nekako bo poskriti,
v ovce transformirati zverine,
dokler najstrašnejše vsaj ne mine,
ker nazaj težko še kdaj bo priti.
Kolikor dopuščajo še krila,
razbežali so se golobiči,
zdaj frčijo z njimi še mladiči,
vsa golazen, prav vsa kamarila.
Je pri tem za volka stvar najtežja,
je težak, je grd, vsem prepoznaven,
ni za transformacijo pripraven,
v breme celega bo volk omrežja.
Pravi pesniško pomladi vesna
se, kot vemo, ta volku prijazna
niti najmanj ni, stvar zanj porazna
je docela in peklensko resna.
Ga pastir Martinek raje sunil
v zadnjo plat je, češ naj se pobere,
preden mrhovinar ga odere,
ga kot crkovino je izpljunil.
To bo res veselo, pričakuje
namreč se lahko še celo štalo,
ker se volku vse to zdi za malo,
enkrat se Martinku še maščuje.
Prim. na:
NOVA24TV
