Bil sestanek je, resna zadeva,
osem je predstavnikov odzvalo
na vabilo se, jih tam pristalo,
kjer osnutek posla dozoreva.
Naj povemo, da je bil poslovni
to sestanek, kakšna bo prihodnost,
toda, glej, nerodnost, neugodnost,
je umanjkal sam bonton osnovni.
Butec, misli ki, da vse obvlada,
ne obvlada le, da vlada svetu,
ni prisluhnil modremu nasvetu,
se obnašal je kot prava klada.
Niso drugi resno ga jemali,
ko je bevskal, skakal jim v besedo,
prepoznali so njegovo bedo,
niso mu pozornosti pač dali.
Drugi pa, kot da je iz gostilne,
vsakega kar z »živjo« je pozdravil,
malo manjkalo je, da nazdravil
bi, ko nagovarjal je vodilne.
Hanko bil je to, ta ni posloven,
pomočnik trgovski je, spoznali
so navzoči, bi se mu režali,
a so rekli vljudno le: »Kak klovn«.
Tikal Hanko je kar vse po vrsti,
da pokaže, koga vse pozna da,
kakšne umetelnosti obvlada,
kam vse sežejo njegovi prsti.
Firmo vodim, Hanko se bahal je,
tudi jaz, in ta zelo je stara,
najstarejša. Ah, ja, stara šara,
rekli bi, kam šlo je ljubo zdravje?
Bil sestanek je, na njem se zvijal
je kot glista ta, ki ne obvlada,
druga pa je klovnska nagrada
v roke šla bahavega komija.
