Adolf-Hitler-Platz se zasvetilo
v mestecu je Wöllan po imenu,
ko pripadlo vojnemu je plenu,
novo s tem ime takoj dobilo.
Se na njem postavi kip enormni,
da prikaže se vsa veličina
njega, ki res vreden je spomina,
statua v obliki uniformni.
Gleda dol, na mesto pogleduje,
zadovoljen ni, kot se dozdeva,
tole kar pereča je zadeva,
ni mu všeč, kar spodaj opazuje.
Samo trg, kaj ni imenovalo
mesto celo svojčas se po meni,
Führers Wöllan, zdaj pa kdo sploh ceni
še tradicijo? Močno premalo.
Je tradicija s tem poteptana,
ki se vse premalo jo spoštuje,
bronasti voditelj se huduje,
da zdaj zametuje se tirana.
Mi vrniti treba mesto celo
v kratkem bo, me noče zemlja nemška,
me bo pa sprejemala slovenska
in slavila moje častno delo.
O, hudirja, nekaj pomešalo,
se mu je, hudo navzkriž mu hodi,
pri imenu je Hudič v zablodi,
Josef-Stadt se je imenovalo.
Je pomešal Vrag dve diktaturi,
ki preblizu sta si, prepodobni,
spaki dve pokvarjeni, hudobni,
dve na las podobni kreaturi.
