Komisija se je znova zbrala,
in na čelu te je komisarka,
vonj odvratnega se širi zvarka,
kot bi kakšna reč iz groba vstala.
Vonj ta mar zares od tam prihaja,
kjer ni muh, prisluhov tudi kjer ni,
kjer razkraja vse se kakor v štirni,
ko se žarka mast razkraja?
Vonj ta res lahko od tam prihaja,
potrjujejo pa ga prisluhi,
ki zaznavajo celo jih gluhi,
svinjarija ko na plan uhaja.
Vonj ta in prisluhi skupaj grejo,
vonj ta se s prisluhi že zaznava,
veš takoj, da tale reč ni zdrava,
drugi pa postopoma izvejo.
To zgodi se, ko vonj ta se širi,
ko zdrži že nič več komisija,
ko zazna, kak vonj ta svinjarija
je oddala, da smrde papirji.
Vonj ta pa prisluhi in vse drugo,
da še komisijo v zrak odnaša,
ni zdrav, kdor lahko to stvar prenaša,
namreč svinjsko krškopoljsko kugo.
