V besednjak prišel izraz je novi
zdavnaj že, a bil nato pozabljen,
v kotu je čepel kot tak obrabljen,
kjer škartirani čepé prislovi.
A potem prisluhnil sebi sam je,
si zamislil, da je uporaben
bosti bolj, postal bom nepozaben,
uresničijo se s tem mi sanje.
Sem prisluhnjen, torej sem koristen,
vzame k sebi me nomenklatura
zdajšnja vladna, čaka sinekura
me pri njej, saj jaz izraz sem pristen.
Novo bo ministrstvo nastalo
za prisluhe in jaz ga bom vodil,
na sestanke zgolj poslušat hodil,
kadar koli se mi bo pač dalo.
To bo čudovita apanaža,
vključim zgolj in delam se, da snemam,
vmes grem ven ali pa kar zadremam,
slišen nisem, se me ne opaža.
In tako ostal izraz prisluhnjen
večno bo v slovenskem besednjaku,
kot odmev nanj slišal v golobnjaku
tole spakedranko boš: prismuknjen.
