Šla je mamca znova v cerkev vdano,
kakor hodi ob nedeljah redno,
še med tednom večkrat, silno zgledno,
da lahko molila bi bolj zbrano.
Šla je v prvo cerkev, kjer za danes
pridigo imel duhoven znan je,
filozof, posebej dober zanje,
ki razumni so, duhovnik Janez.
Da se dobro treba odločiti
je v nedeljo, saj gre za prihodnost,
je govoril, ona na nerodnost
mislila je, kako prej oditi.
V drugi cerkvi pridigal je Jože,
tudi ta postavljal odgovornost
je na prvo mesto in z njo vzornost,
se zagledala je mamca v rože.
V tretji cerkvi pridigal je Ivan,
da vsak svojo srečo sam izvoli,
ona pa, kako so trdi stoli,
boljši bil bi v cerkvi mehak divan.
Pop jo je potem doma pričakal,
na ekranu kajpak, ne v resnici,
je imel goloba pop v levici,
ki je, čudež božji, kokodakal.
Opazila ni, medtem izmaknil
da nekdo ji je del pokojnine,
zrla v popa je samo, v višine,
mislila, kje je goloba staknil.
Temu od vseh najbolj gre verjeti,
da je res, kar vsakič mi pokaže,
rekla mamca je, ta pop ne laže,
za suho zlato ga moram vzeti.
Prim. na:
NOVA24TV