Zrl skozi okno je, kdaj pride
poštar, ki prinaša pokojnino,
kot golob odet ki je v sivino,
kdaj izza vogala končno vzide.
Žalostna je tale pokojnina,
saj za polno pokojninsko dobo
komaj kakšno moč kupiti robo
je še, ker je tolikšna višina.
Zrl skozi okno je in čakal,
božič tu bo kmalu, novo leto,
ali kaj dodatno mu bo vzeto,
spodaj ko nekdo je kokodakal.
Bo božičnica, potrpi malo,
celih sto in nekaj evrov znaša,
sivi poštar ti jo že prinaša,
ti krilatec jo zavije v balo.
Glej, da boš hvaležen, sicer vzame
vse se ti nazaj, saj ti je jasno,
kokodakanje je še bolj glasno,
kdor prišel bo, ti jo v hipu sname.
Pismonošo sivega le čakaj,
drugemu vrat nikdar e odpiraj,
zgolj golobe krmi in podpiraj,
ti, bedak, kot on le kokodakaj.
