Dve sta, je ime, kakor se šika,
pri obeh enako, a slučajno
zgolj, kar niti najmanj ni sijajno,
pri obeh zapisano je Nika.
Dve različni kakor krop in voda,
pri tem voda je zaledenela,
mastna, na pogled grdo debela,
da v želodcu te od tega gloda.
Ena Nika vzpenja se v višave,
kot srebrna ptica, kot letalo,
je za zgled, za drugo ogledalo
ko postavlja, kaj so zmage prave.
Druga se ne vzpne niti pol metra,
kvečjemu v globino teža vleče,
ko se ta po površini meče,
ko kljubuje mastna sunkom vetra.
Je mogoče, da obe sta Niki,
se sprašujejo pri tem rojaki,
zrejo ko v obličje tisti spaki,
ki postavlja se na čelo kliki.
Dve sta, je ime samo enako,
žalibog ga ena profanira,
sama sebi prava je ovira,
ko prezira drugo čisto vsako.
Prim. na:
NOVA24TV
