Običajno je tako pri starih,
staričih, pri tistih bolj priletnih,
za prisluhe da so bolj dovzetni,
jim poslušajo ušesa v parih.
A pri enih starkah je drugače,
te so gluhe, tudi ko podira
stavba se, ne slišijo prepira,
ne umora, rekli bi gluhače.
Anja starka iz sosednje hiše
vse bo vehementno preglasila,
češ ne sliši nič se, govorila
bo glasneje, da bi le vi tiše.
Starka Anja če vam že priznava,
da prisluhi so bili resnični,
vas presekala bo v točki stični,
ker da ona jih pač ne zaznava.
Pozabimo, vse se vam je zdelo,
ni bilo nasilja, ne umora,
zatrditi starka Anja mora,
kajti to je vendar njeno delo.
Starka Anja pristna je Slovenka,
nič ne sliši, nič ne ve, pozablja,
njeno, pravi, se grdo zlorablja
staro udbovsko ime Dolenjka.
