Krajša da se mesec, so spoznali
astronomi v marcu na nedeljo,
ko bilo ni pravega veselja,
ko pri enih niso praznovali.
Mesec krajša se, toda kateri?
Eden je, ime nič ne pomeni,
skrajšal se je sam na lastni ceni,
mnogi dokazujejo primeri.
Kisel mesec je, kot bi deževje
ga docela v marcu premočilo,
na obrazu se mu je zmračilo,
nekaj predse brundal zgolj in mlel je.
Ne le kisel, tudi ves poparjen,
kot da že poletna je vročina,
kot da k vragu gre globalna klima,
drugi svet kakor da je ustvarjen.
Mesec skrajšan je, ugotovili
laiki številni so, dodali,
da bi skoraj ga ne prepoznali,
da pa se jim prav zares ne smili.
Mesec, ki slovensko se mu pravi
vzvišenec, hvalisavec, prevzetnik,
zdaj kot astronomski se ujetnik
prikazuje, hude rane zdravi.
Krajša da se mesec, ni ozaljšan
s cvetjem ne s svežino ne z modrino,
ves potonil mesec je v sivino,
za oblastno držo je pčikrajšan.
