Sueški bil prvi je med njimi,
med kanali iz svetovne klase,
so sledili drugi, v prejšnje čase
če ozremo se, vsi v vroči klimi.
Panamskega so potem gradili
dvakrat kar, ker prvi se sesul je,
drugega kopali so iz nuje,
končno vendar ga v promet spustili.
Konec ni seznama še s tem zlepa,
manj pomembne bomo izpustili,
brez težav jih bomo preskočili
in prišli do zadnjega, do repa.
Ta pomemben silno je, strateški,
na njem vse obstane ali pade,
počijo kanalu če pregrade,
če razlije se sekret angleški.
Se zato tako mudi gradbincu,
da zakril bi svoje kupe blata,
dreka po domače, jama zlata
ki so zanj, ki vse drži v mezincu.
A problem je ravno strategija,
te gradbincu silno primanjkuje,
ko celo sam sebe podkupuje,
huda se prikaže anarhija.
Ta gradbinca prav kmalu odplakne,
če odprt bo ta kanal strateški,
bo končal v latrini srednjeveški,
če še pravi čas se ne umakne.
Tega sam predobro se zaveda,
a balkanski ego ne dopušča
da sledil razumu bi, ta pušča
kot kanal, ki on se z njim seseda.
Že sedaj na slavnost javno vabi,
na odprtje strateške latrine,
ne vedoč, potegne da v globine
curek ga, zavestno to pozabi.
