Znašla se na sceni je Simona,
rekli so ji, treba oskrbeti
dolgotrajno se je, poskrbeti
zase, da ne boš večno kot mona.
Tlesknila Simona je z jezikom,
se oslinila in zamomljala,
da bo trajno vse od sebe dala,
uredila stvar bo s kratkim stikom.
Da ne bo več v breme sebi sama,
v dolgotrajno se oskrbo daje,
drugi zanjo plačajo naj raje,
saj je ona vendar fina dama.
In si naračuna štirikratno
oskrbovalnino, ki plačuje
vsak nas zanjo jo, saj pričakuje
le vozovnico še nepovratno.
Ve Simona, da potem ko s scene
brcnejo jo, slina le ostane
v ustih ji, problem težak nastane,
kam z odvečno težo, zato sklene.
Sklene, da potem oskrbovana
trajno bo, za delo nesposobna
ker je itak, trajno nespodobna,
bo v oskrbo za vse dni oddana.
A problem se velik s tem pokaže,
plačana oskrba je prav mastno,
a požrli so jo zdavnaj slastno,
le Simona sebi sama laže.
Sama laže, da dovolj denarja
je za take, hudo prizadete
kot Simona je, v oskrbo vzete,
dolgotrajno v prazno se pretvarja.
