Višnja Gora sodbo je imela,
Jurčič jo je bil ovekovečil,
bralcev generacije osrečil,
saj poučna, smešna je, vesela.
Kozla Lisca v njej so obsodili,
ker je poželjivo gledal zelje,
kaznovali kozlove so želje,
so po senci krepko ga nabili.
V Cevni Gori, ki se ji še pravi
Drekovodna vas zdaj po domače,
druge vrste kozlarija skače,
ta kljubuje vsej pameti zdravi.
Voda teče, kozlov drek v njej plava,
jasno je, podelal kozel Janko
da se je, docela spraznil danko,
kakor dokazuje vsa narava.
Tožba zoper drek in zoper Janka
je vložena, je dovolj dokazov
in obilica za drek dokazov,
toda za sodišče so neznanka.
Dokler dreka se ne použije
in vse mesto z njim se ne zastrupi,
sodba se glasi, naj drekov kupi
se pretakajo kakor pomije.
Ni razloga za prepoved, pravi
sodba cevnogorskega sodišča,
dokler z našega pokopališča
mrtvi se ne vrnejo kot zdravi.
Sodba to da druga je kozlovska?
Nak, ta sodba je zgolj drekovodna,
bo pa, kozel vsak, to ve, usodna
za zmeneta blesava, oslovska.
