Za svobodno je bila ljubezen,
celo vrsto jih je nategnila,
se uspehov lastnih veselila,
šlo je pravzaprav kar za bolezen.
Gibala se je povsem svobodno,
neženirano razkazovala
se povsod je in ukazovala,
ji bilo še malo ni nerodno.
Zlasti stare dobro potegnila
je za nos, da večna je devica,
kakor je golob nebeška ptica,
ni ljubezni cele jim razkrila.
Ta ljubezen je bila plačljiva
in nabitek še desetodstotni
za vsak gib, za vsaj migljaj pohotni,
je bila plačljivost nalezljiva.
Nič zastonj, vsak krepko gor naj plača,
kdor le mimo gre, kdor jo pogleda,
vsakega čakala je zaseda,
ki denar le jemlje, nič ne vrača.
A potem se stvar je zalomila,
se razgalila je in dobili
so naivni, kar so izvolili
si svobodno, je pošla ji sila.
Slišati je zdaj, da vse ponuja
kar zastonj, še več, sama plačuje,
za storitev mrha podkupuje,
tolikšni sta njeni strast in nuja.
Prej bila je inkasantka strastna,
mislila si je, tako bo večno,
a pristala je trdo, nesrečno,
vsa pritlehna je, nič več oblastna.
Zdaj bi za ljubezen vsem plačala,
pa odsluženke nihče več noče,
za ljubeznijo svobodno joče,
pa tako bi zanjo prav vse dala.
