Gusar Musa se zvečer izkrcal
na brežini je, se kraju reče
Brežnice, široka reka teče
mimo tam, kjer v vodi je pobrcal.
Gusar Musa, majhno sicer bitje,
daljnogled ki nujno potrebuje,
da lahko predmete razlikuje,
kdo in kaj je, scela že razkrit je.
Ve se, kje vse Musa je gusaril,
koga v hrbet podlo je zabadal,
kaj o terorizmu je razkladal,
prav nespretno med lažmi krmaril.
Znano dobro je, koga podiral
gusar mali ta je iz zasede,
poln hudobije, poln bede
komu domovino je razdiral.
Ta je Musa poln leporečja
v Brežnicah sedaj svoj dan proslavljal,
dan upora pravi mu, nastavljal
spet je lovke, silil iz povprečja.
Musa je brbljal o dialogu,
o sodelovanju, če poznali
ne bi ga, drago bi ga plačali,
a je bil docela v svojem slogu.
Gusar Musa brodil po brežini
je tako, da vsakemu je jasno,
spet lagal je, kakor on zna, mastno,
in ribaril v kalni je plitvini.
