V izolaciji ni ta dežela
kakor svojčas, a tako obnaša
se japonski hrošč Pircunataša,
okrogla žuželka bolj debela.
Se obnaša kakor Brozutito,
ki nekoč imel se za vladarja
je v deželi tej, igral cesarja,
mislil, da je najmanj Hirohito.
Hirohito, preden so razsuli
mu deželo, ker se avtokratsko
vedel je, bi reklo se piratsko,
in potem so scela ga sezuli.
Zgolj žuželka je Pircunataša,
je japonski hrošč, a kot pribito
hoče biti cesar Musorito,
ki cesarje stare vse prekaša.
Ona, torej hrošč ta naš japonski
vladam bi podeljeval mandate,
šale bi razdiral hrošč kosmate,
zajedavec zoprni salonski.
Musorito sebe sam naslavlja,
ne vedoč, da se avtokracija
bo končala, da bo polomija,
hrošč lahko od sanj se kar poslavlja.
Sanj, da cesar je in vsemogočen,
da lahko počenja vse, kar hoče,
hrošč lahko v resnici le ropoče,
pride kmalu čas, ko bo razpočen.
