Gledali so jo, v geometriji
rekli, da je neverjetno šibka,
njena so pravila silno gibka,
merjenja podobna fantaziji.
Enkrat stvar neznansko je velika,
se kot stekla psica raztogoti,
drugič velikost ji ni napoti,
gladko evidentno reč zanika.
Je odvisno, kakšno mero vzame,
zgolj od tega, komu se kaj meri,
so določeni tako primeri,
ko stvar mirno vrgla bo čez rame.
Dvojnost kaže se na vseh področjih,
ta z geometrijo prispodoba
bil je zgolj, sicer pa vse do roba
in čez gre performans njen otročji.
Enkrat resno, da je počakati
nujno, pravi, biti toleranten,
drugič vpije: »Ta je inflagranten!
Treba ga na vislice je dati!«
Vse odvisno je, koga presoja,
ali mirna bo ali besnela,
kakšno bo takrat merilo vzela,
koliko bo v njej pri tem naboja.
Sama sebi se, da predseduje,
zdi pomembna, da jo kar razganja,
sproti se spreminjajo ji stanja,
je iz seje v sejo z njo vse huje.
Pravijo, ima da dva obraza,
a to zdi se jasno vse premalo,
bi se prej o njej trditi dalo,
da za velik tu problem gre jaza.
Ko je razbesnela, vsa togotna,
gre neštetič že čez mero zdravo,
diagnozo dali bi ji pravo:
evidentna bipolarna motnja.
