V Erevanu vrh je, a ni gora,
radio poročal je nedavno,
vključil si lahko v oddajo javno
se od doma, kakšna fora nora!
Saj to vendar radio je znani,
rekli so Butalci, zdaj oddaja
erevanska radijska postaja,
ob sprejemnikih doma smo zbrani.
Slišijo Butalci, povabili
tudi nje da so na vrh armenski,
kjer predstavniki bili slovenski
naj bi, a so priti pozabili.
S pošto le golobjo odposlali
po valovih radijskih pozdrave
v Erevan so, da smejale krave
so se pismonoši kot budali.
Smo načeloma mi v Erevanu
prav tako, razložil je Butalcem
spiker radijski, s poročevalcem
slikali smo tam se v prvem planu.
Da nas videti ni? Ni mogoče?
Ah, seveda, radio brez slike
vendar je, skrbi pa se za stike
kar po zraku, če preveč ni vroče.
V Erevanu dobra je jedača
in pijača tudi, a Butalci,
ti nespameti brezčasni talci
pravijo: Je boljša ruska dača.
Svojo so predstavnico poslali,
ne na vrh, ni šla do Erevana,
ona in z njo dva aeroplana
kar doma na dači so pristali.
To naš vrh je, naš vrhunec pravi,
vzklikajo Butalci, pismonoša
pa golob po radiu sporoča,
da si živce ob Jadranu zdravi.
Čas počitnic namreč je predčasno
se začel v butalski domovini,
radio armenski je v tujini,
torej ni za nas, hura, res krasno!
