Ivorja spoznali smo le bežno,
padel je v oči najbolj priimek,
Fuketija, sliši kot nadimek
ker se bolj in ne zveni prav nežno.
Predavatelj naj bi bil, so rekli,
pa jih nismo dobro razumeli,
nejeverno smo samo strmeli,
saj so ga takoj po tistem slekli.
Slekli Ivorja samo z levico,
treba ni bilo dveh rok, pokazal
se je namreč gol, ni se izmazal,
ko soočen bil je fant – z resnico.
So prav trdovratno ga branili,
da če že ni bil res predavatelj,
da pa je preskušen prekladatelj,
ki pri njem so mnogi se učili.
Je prekladal drva, imel vaje,
zlagal pridno jih na kupe, pravil,
da se je z ekonomijo bavil,
strokovnjak on potemtakem da je.
Oh, ubogi Ivor Fuketija,
kam te pripeljala je levica,
kakšna se godi ti zdaj krivica,
ko reži se ti ekonomija.
