Samozvani genij je ustvaril
dva umetna, čisto nova gena,
zanju je bila visoka cena,
pa še više fant bi rad udaril.
Gen I in gen N sta ti stvaritvi,
ki se le umetno ju vzdržuje,
genialec naš pa pričakuje,
da sta epohalni zanj rešitvi.
Ne obneseta se gena v praksi,
gen I z genom N kompatiliben
pač ni, ker preprosto ni nosilen,
mini je, kar naj bilo bi maksi.
Samozvani genij se sprašuje,
kje, kako bi rešil se bremena,
saj se oblačijo mu vremena,
zdaj že znanstvenike podkupuje.
Pa ne kupi znanost v žaklju mačka,
genija hvalisavca ne gena,
neprimerna je prav vsaka cena,
ko za taka gre golobja spačka.
Je milijon za stvar zdaj kot igrača,
če je treba, dva, tri v hipu dal bi,
ju nakazal pod imenom Taubi,
je pripravljen, vse takoj da plača.
Upa genij, gen I da porata
mu morda tako le, da izplača
vse, kar ta trenutek sam obrača,
da podkupi vsaj dva demokrata.
