Muksnil je, zamukal je prav besno,
da tej muki mora priti konec,
vidi se, da mu je počil lonec,
ni jemati muksastega resno.
Vseeno na hitro si poglejmo,
o kateri muki je beseda,
kakšna tukaj je posredi beda,
žalostno je, a se le nasmejmo.
Za glas ljudstva fant se sam razglaša,
stanje težko muki pripisuje,
na razmere nove se huduje,
ki z največjo muko jih prenaša.
Treba na bicikel bo, a noče
se pedalo prav mu zavrteti,
ni nikjer rezervnih delov vzeti,
od te muke muksasti se joče.
Nekaj škripanja je le, zavore
ker so popustile jim od muke,
ti slabo je, ko vidiš te čuke,
vsak od njih sam čisto nič ne more.
Pomoči ni drugih biciklistov,
vsak zgolj egoizem svoj pestuje,
v muki revež znani se huduje,
da prešli vsi v vrste so fašistov.
