Je prišla Marinka in zjokala
pred ljudmi se, kaj se ji dogaja,
da izpod kontrole zdaj uhaja
vse, za kar se prej je bojevala.
Vajena Marinka blebetati
svojo staro mantro je, poznana
je po tem, da zjutraj že, zarana
začne vedno iste klevetati.
Ni političarka, a podobno
njena se ljubezen imenuje,
punca kadre v kovačiji kuje,
če naravnost rečemo, nezlobno.
Zdaj se spravila je nad krivico,
ki po njenem njenim se dogaja,
nam Marinka skrušeno podaja:
»Spod kontrole je ušla resnica.«
Vse obljube da so prelomili
tisti, ki jih leta je učila,
lažejo kako naj, izgubila
da vse upanje je, kaj storiti.
Resda so golobi pobezljali,
vendar vse to, kar zdaj k nam prihaja,
je samo notorična izdaja,
kam so nas sovragi pripeljali!
Striček Milan zanjo še edini
bil naj bi, ki mu lahko zaupa,
stokala je punca z mnogo hrupa,
da je dober, kdor se stričku slini.
Tega rekla ni, ker zatajila
strička je, da ne bi kdo izvedel,
kdo je striček, in pri tem se zmedel,
bi resnica ga ugonobila.
