Slišali zvečer so ga, odmevi
so ponesli v veter stok otroški,
ne verjeli bi, da joče moški,
a se videlo je, kot podnevi.
Se v peskovniku je tip zataknil,
pesek silil mu je v odprtine,
ni požirati več mogel sline,
zmogel ni, da bi se mu umaknil.
Da ima dokaze, je ponavljal,
pahnjen da bil s trdnih tal je v brezno,
smrkal je v rokav in sikal jezno,
ni med stokanjem se sploh ustavljal.
Vsi dokazi kažejo da eno,
da bili so spretno prirejeni,
slišal se odgovor je, poceni
da tip laže, večkrat ponovljeno.
Tla spodnesli da so mu, je stokal,
s prstom kazal v solzah je na krivca,
zdaj so dobro videli lažnivca,
ko v peskovniku je revež jokal.
V pesek da potisnjen je, je grulil
kot golob, ki se mu vse podsipa,
ki duši ga pesek, da kar škripa,
bojda je sploh zadnjikrat zatulil.
