Mnogo so že -cidov prepoznali,
geno-, etno- pa kulturocidno,
zraven tudi še narcisoidno
ravna človek, druge ne živali.
Eden naše vrste je živalske,
dasiravno leta bolj po zraku,
zdi se kakor kak golobčič v fraku,
ko ideje stresa poznavalske.
Ta za genocid takoj obtoži
tega, ki ustavi terorista,
in za etnocidnost policista,
ki v patrulji naokoli kroži.
Zlasti še, če kdo mu ni povšeči,
ki od njega stokrat pametnejši
in v ravnanju znatno je hitrejši,
temu vse naj nujno se prepreči.
Ta, ki naše vrste je, leteči,
ki ima se sam za nadčloveka,
a ga žal ne naredi obleka,
v agoniji -cidov je vse večji.
Ko v oblakih si gradove zida,
misli, da bo večno na oblasti,
v lastni znajde se prav hitro pasti,
prototip je to razumocida.
Ko nastavlja nadčloveček vabo,
da ujel bi vanjo razne -cide,
se nesrečno ta lov zanj izide,
umocid izvede sam nad sabo.
