Se godilo v tistem je naselju,
ki se ga Butalsko imenuje,
sveti Štefan v njem sicer domuje,
znano pa po turbo je veselju.
Je naselje tam, kjer so fužine
onstran vode svoj čas glasno mlele
in kovačnice so pridno pele,
a to zdaj že stvar je zgodovine.
So v Butalskem si naselju sami
izvolili petkrat že župana.
takega, da nima ga Ljubljana,
ga ne srečaš v najbolj črni drami.
Se odločil je možak županski,
da naseljencem poslej butalskim
pisal kazni bo, ker več živalskim
vpregam niso zvesti kot ljubljanski.
Ker prešli so namreč na konjičke,
ki iz jekla so in pločevine
in ker stvar je davne zgodovine,
ko konjički vlekli so vozičke.
Jih ožel župan je kakor krpe
in jim rekel, dokler jaz bom vladal,
vam konjičke vsako noč obkladal
s kaznimi bom, tresejo se prpe.
So naseljenci na moč čudili
njemu se, saj on od njih je eden,
da Butalčan vsak ob tem je zmeden,
saj smo vendar mi te izvolili.
Nič ne de, saj boste me ponovno,
ker tradiciji ste, butci, vdani,
plota se oklepate pijani,
tu za dediščino gre nesnovno.
Dediščino več rodov butalskih
in pa tistih, ki so priselili
se k Butalcem, pamet izgubili,
le instinktov polni so živalskih.
