Ribiča ob cesti so iskali,
ker bilo je rib tam za drstitev,
toda vodostaj je vode plitev,
vsi ribaki v hipu so obstali.
Halo, ribič, čas je za drstenje,
klici se vrsté iz vode, s ceste,
»Kaj mi vendar, dragci ne poveste,«
blekne ribič, na pogled ki len je.
Se darstenje reče, ne drstitev
temu, kar se z ribami dogaja,
ribji da promet povsem zastaja,
da je na vidiku ustavitev.
Ribič, ki Andrejček imenuje
se sicer, le čelo mršči, zine,
da za ribolov žal iz bližine
mrež ni, niti ribičije tuje.
Brezizmenski ribolov postaja,
ko ponoči največ bi ujeli,
ribičev ni blizu, počrneli
so od spanca, prav nihče ne vstaja.
Ni izmen, da ribe bi lovile,
pa čeprav so jih že ceste polne,
sleherni voznik zdaj samo kolne,
da mu bodo kar na cesti zgnile.
Ta darstitev se končati mora,
je spoznanje, ribiča nagnati,
nič več novih jam ne gre kopati,
saj je ribolovna scena nora.
Ko na cesti ni nikjer izmene
ribolovne čez dan ne ponoči,
bo najbolje, da Andrej pomoči
v asfalt glavo, zdrava sklene.
