Ni on Duče, a rad bil zelo bi,
svojčas se kot Vodja je postavljal,
konkurence zlepa ni prebavljal,
čivkali o tem so že golobi.
Že golobi, ne le vrabci skratka,
mu ob strani stala je falanga,
otrdela kot železna štanga,
pot da Vodji gor bila bi gladka.
Pa spotaknil se fašist grdo je,
nonota fašista dva preklel je,
ker tako zapletel se v vejevje
lastno je, se pravi v veje svoje.
In potem besnel je kakor Duče,
šefe vseh držav preklel docela,
vpil, čigava glava bo visela,
vključil lastne le bedak ni buče.
O seznamih se ves čas je drl,
na katerih da so le njegovi,
sanjal, da šibijo se drogovi,
koga bi pred linčem še odrl.
Ni on Duče, je kakor babura,
ki histerizira brez razona,
rekli so mu lastni: »Ti si mona,
ma ne, monina karikatura.«
