So razmajani bili mostovi,
vse zaupanje se je podrlo,
da ne bo se ob koraku vdrlo,
saj strohneli so jim vsi drogovi.
Kratkovidna se je pobahala,
ona da postavila bo brv,
tej nihče da se ne bo uprl,
bo natanko tam, kjer hoče, stala.
Posvarili so jo, koruptivno
da lahko bi to ljudem se zdelo,
če slabo opravljeno bo delo,
če ogrodje to ne bo nosilno.
Zamahníla z roko kratkovidna
je samo, postavila brvarja,
da poslej za brv odgovarja,
stvar docela je bila perfidna.
Ni brvar nikomur bil povšeči,
ni dobil podpore, zavrnili
so ljudje ga, toda po vsej sili
kratkovidna stvar jim to prepreči.
Se opira le še na brvarja,
s silno težo svojega telesa,
nad brvjo visijo pa peresa
ptiča, ki strnada ponazarja.
Brv je poimenovala
kar za most strnadov kratkovidno,
čaka se samo, da neprevidno
čofne z njo vred kakor težka skala.
